Varovanje ribjih vrst
Zaščito ribjih vrst je treba dobro načrtovati. Zastaviti si je treba realne, jasne cilje in prednostne naloge. Da bi odpravili ali zmanjšali vire groženj, je treba delovati na več področjih. Najprej moramo poskrbeti za dobro stanje življenjskega okolja ogroženih rib in preprečiti njihovo prekomerno izkoriščanje – ribolov. V njihovo okolje ne smemo vnašati drugih ribjih vrst, ki jih ogrožajo ali zasedajo njihov življenjski prostor. Če so ribje vrste iz določenih okolij že izginile, jih lahko ponovno naselimo, povečamo njihovo število s pomočjo umetne – ribogojske vzreje ali pa zanje ustvarimo varna območja – rezervate. Za uspešno repopulacijo ribje vrste je treba zelo dobro poznati njeno biologijo in ekologijo. Smiselno je, da za vse te aktivnosti izdelamo varstveni načrt.
Ljudje imamo velik vpliv na ribje populacije, zato si moramo prizadevati za njihovo ohranitev.
Zavedati se moramo, da je ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst neločljivo povezano z lokalnim prebivalstvom. Upoštevati moramo, kako bodo sprejeti ukrepi za ohranitev ogroženih ribjih vrst vplivali na način življenja ljudi in njihovega preživljanja. Ključne ukrepe moramo uzakoniti, da so obvezujoči za vse.
V Tolminki sta bili ogroženi ribji vrsti soška postrv in jadranski lipan, zato sta bila za ohranitev obeh vrst sestavljena varstvena načrta.
Soško postrv je najbolj ogrožalo vlaganje tujerodne potočne postrvi, s katero se soška postrv uspešno križa. Soško postrv smo uspešno zavarovali in ohranili s prepovedjo vlaganja potočne postrvi, z uspešno ribogojsko vzrejo in vlaganjem, z vzpostavitvijo rezervatov ter z omejevanjem športnega ribolova.
Jadranski lipan je bil v preteklosti ogrožen predvsem zaradi vlaganja savskega lipana in posledičnega križanja med obema vrstama. Vlaganje tujerodnih lipanov ni več dovoljeno, uspešno je bila zastavljena ribogojska vzreja in vlaganje jadranskega lipana, športni ribolov nanj je zelo omejen. Kljub temu je jadranski lipan še vedno ogrožen. Življenjski prostor mu zaseda tujerodna šarenka, ogrožajo ga ribojede ptice in dvig povprečnih letnih temperatur vode, ki so posledica klimatskih sprememb.
Naravne populacije soške postrvi
V odmaknjenih delih voda zgornjega porečja Soče se je ohranilo 7 naravnih populacij soške postrvi. Zaradi izoliranosti so si ribe znotraj populacij zelo sorodne, med populacijami pa so razlike skoraj tako velike kot med posameznimi vrstami. Vse populacije so majhne, v najmanjši je le med 20 in 100 rib.
