Soška postrv
(Salmo marmoratus, Cuvier 1817)
Soška postrv je ribja vrsta, ki naseljuje reke jadranskega povodja od Albanije do severne Italije. Marsikje je močno ogrožena ali je celo izginila, v Sloveniji pa smo jo uspeli uspešno zavarovati in ohraniti.
V Sloveniji je njeno najpomembnejše naselitveno območje porečje reke Soče.
Ima podolgovato valjasto telo in značilno veliko glavo, ki ji omogoča, da se lahko hrani s plenom, ki je le malo manjši od nje. Telo pokriva značilen sivo rjav do črn marmorni vzorec, po katerem je dobila tudi latinsko ime – marmoratus. Med temnimi marmornimi vijugami se na belih poljih lahko pojavijo tudi rdečkaste pike in pege. Te so skoraj obvezen del telesne risbe mladic soške postrvi. S staranjem postrvi se začenjajo izgubljati in kasneje večinoma popolnoma izginejo. Rdečega pigmenta je več pri soški postrvi iz porečja reke Idrijce.
Soška postrv potrebuje hitro tekoče, hladne in s kisikom bogate vode, zato je Tolminka njej ljuba reka. Ker v takih rekah hrane ni v izobilju, pri prehranjevanju ni izbirčna. Zanjo je zelo pomembna hrana, ki jo prinaša s kopnega.
Prehranjuje se
- z vodnimi in kopenskimi insekti,
- ribami,
- dvoživkami,
- kačami,
- črvi in
- manjšimi sesalci.
Večje soške postrvi plenijo predvsem manjše ribe, tudi ribe lastne vrste. Postrvi, ki imajo ustrezne življenjske pogoje in so se uspešno hranile, lahko zrasejo do izjemnih velikosti. Največje v porečju Soče lahko merijo čez 120 cm in tehtajo več kot 20 kg. Resda vse ne zrasejo do take velikosti, a postrvi dolge 1 m in težke 10 kg niso redkost.
Soška postrv odraste oz. spolno dozori pri 3 do 4 letih. Razmnožuje se od novembra do januarja, tako da samica v gnezdo – drstno jamo v produ odloži ikre. Iz iker se v produ izvalijo ličinke, ki se do aprila ali maja, odvisno od temperature vode, hranijo iz hranilnega mešička – rumenjakove vrečke. Potem poiščejo med prodniki prehod iz drstne jame do dna reke.
Tolminka predstavlja pomembno drstišče za soško postrv. Prav na tem odseku reke so na prelivih mesta, primerna za njeno razmnoževanje, zato si lahko v novembru ali decembru drst ogledate v naravnem okolju.
Drstna jama
Samica soške postrvi skoplje drstno jamo s sunkovitimi zamahi repnega dela telesa in repne plavuti. Ko je jama končana, vanjo odloži ikre, ki jih med odlaganjem oplodi eden ali več samcev. Ikre nato pokrije z dodatno plastjo proda. Drstno jamo na dnu prepoznamo kot svetlo liso obrnjenih prodnikov.
