Avtohtone ribje vrste
Pestrost ribjih vrst v zgornjem porečju reke Soče ni velika. V hladni, hitri in hudourniški Tolminki je omejena samo na vrste, ki jim tako okolje ustreza in ki v njem lahko preživijo.
Poleg soške postrvi, njenih križancev s tujerodno potočno postrvjo in jadranskega lipana, so tu še glavač in tujerodna vrsta šarenka, v izlivnem delu pa še štrkavec in grba.
Glavač ali kapelj (Cottus gobio, Linnaeus 1758)
Ta majhna riba, ne večja od pedi, je ljubitelj predvsem hitro tekočih, čistih in s kisikom bogatih voda. Zadržuje se na dnu pod večjimi prodniki, kjer najde zavetje pred hitrim vodnim tokom. Ima sploščeno telo z velikimi prsnimi plavutmi, ki delujejo kot stabilizatorji na dnu rek in potokov. Ploščata, široka glava je znak, da gre za majhnega plenilca, ki se hrani z rakci, polži, ličinkami žuželk in drugimi talnimi organizmi. Tolminko naseljuje daleč navzgor proti izviru, najdemo pa ga tudi v Zadlaščici – glavnem pritoku Tolminke. Tolminci glavača imenujemo mink.
Štrkavec (Sgualius squalus, Risso 1826)
Štrkavec je riba, ki ima raje toplejšo vodo Soče, a občasno zaide v izlivni del Tolminke. Štrkavec ima podolgovato valjasto telo, ki je pokrito z velikimi, temno obrobljenimi luskami. Hrbet ima sivo modrikaste ali zelenkaste barve, boke zlatorumene in svetlejši trebuh. Hrani se z vodnimi nevretenčarji in rastlinami ter z gladine pobira žuželke, rastlinske plodove in semena. Odrasli štrkavci plenijo tudi manjše ribe. Z občutljivimi usti na veliki glavi hrano najprej poskusi, preden se odloči, da jo poje. Njegov sorodnik je klen, ki živi v donavskem porečju.
Grba (Barbus plebejus, Bonaparte 1839)
Grba prav tako ni ljubiteljica prehladnih voda, a se vseeno pojavlja v izlivnem delu Tolminke. Ima dolg, vretenast, rumeno rjav do zelenkast trup s koničasto glavo, na kateri so spodaj podstojna usta, opremljena s štirimi brki – tipalkami. Ko z njimi zatipa hrano, jo z mesnatimi ustnicami posrka v usta. Je vsejeda riba, če pa lahko izbira, ima raje živalsko hrano – ličinke žuželk, drobne rakce in druge talne organizme. Grbina donavska sorodnica je mrena.
Most v prvi svetovni vojni
Tolmin je bil v času prve svetovne vojne pogosto bombardiran in precej porušen. Del ob Tolminki je bil izven dosega topniškega obstreljevanja. V tem zavetju je bila postavljena vrsta vojaških stavb, tudi poljska bolnišnica. Prav na tem mestu je bil takrat zgrajen tudi most preko Tolminke.